sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "škofjeloški konglomerat".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo škofjeloški konglomerat med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vzhodni del kartiranega območja predstavlja škofjeloški konglomerat oligocenske starosti.
Raztopini, ki vsebujeta škofjeloški konglomerat in sivi lesnobrdski apnenec, imata podoben trend naraščanja.
Naslednja kamnina po občutljivosti je škofjeloški konglomerat, ki kaže podobne reakcijske vzorce kot litotamnijski apnenec, vendar so spremembe nekoliko manj izrazite.
Največji vrednosti gostote in celokupne gostote ima škofjeloški konglomerat, najmanjši pa sedovški peščenjak.
Škofjeloški konglomerat je heterogena kamnina sestavljena iz debelozrnatih slabo sortiranih konglomeratov med katerimi se nahajajo tanke plasti peščenjakov .
Škofjeloški konglomerat , njegova sestava , fosilni ostanki in geološka zgodovina .
V omenjenem območju sem zabeležila še škofjeloški konglomerat , ki s sedimentacijo v oligocenu predstavlja najmlajše kamnine kartiranega območja .
Škofjeloški konglomerat pri koncentracijah 1 % in 5 % ohranja prisotnost oranžne oborine in mehurčkov, občutno pa se kemično erodira po daljši izpostavljenosti vplivu kisline.
V 28-dnevnem obdobju so raztopine, ki vsebujejo sedovški peščenjak, škofjeloški konglomerat in enotni lipiški apnenec, pokazale izrazite tedenske poraste pH vrednosti.
Največjo razliko v prevodnosti med začetno in končno vrednostjo zasledimo pri raztopini, ki vsebuje škofjeloški konglomerat, kjer je razlika 0,08 enot.
Največjo razliko v spremembi pH vrednosti raztopin opazimo pri raztopini, ki vsebuje škofjeloški konglomerat (1,66 enot).
Drugo največjo poroznost ima vzorec litotamnijskega apnenca (slika 14), sledi mu škofjeloški konglomerat (slika 15).
Ramovš ( 1968 ) je prvi resneje opisal in preučil škofjeloški konglomerat , vključno s sestavo prodnikov .
Za vse raziskane apnence in škofjeloški konglomerat je značilna bimodalna porazdelitev por (slike 13-16).
Lipold ( 1857 ) je škofjeloški konglomerat sprva uvrstil v kredo .
Raztopina, ki vsebuje škofjeloški konglomerat, je pričela z vrednostjo 2,80 (0 dni) in tedensko naraščala do končne vrednosti 4,31 (28 dni).
Uporabljene so bile naslednje kamnine: litotamnijski apnenec, škofjeloški konglomerat, sivi lesnobrdski apnenec, enotni lipiški apnenec (vrsta Unito) in sedovški peščenjak.
Škofjeloški konglomerat v okolici Križne gore leži pretežno horizontalno na plasteh baškega dolomita , katerih generalni vpad je strmo proti severovzhodu .
Škofjeloški konglomerat je oligocenske starosti in predstavlja podlago zaporedju kamnin , ki so se odlagale v intrakontinentalnem morju imenovanem Paratetida .
Tedaj je do sem segalo Panonsko morje , ki so ga reke zasipavale s prodom , ki sprijet tvori škofjeloški konglomerat .